Poglejte si kako smo pridobivali na teži.

9.TEDEN

22. 7. 2014

Pa si poglejte naše korenjake!

Iz dneva v dan so večji, prikupnejši in enostavno bolj naši. Mogoče zato, ker so nam segli globoko v srce in ker se zavedamo, da jih kmalu, prekmalu več ne bo ob nas. Poiskali smo jim dobre, prijetne lastnike, nekateri izmed njih pa še čakajo na njih. Vsem bodočim lastnikom pa sem dodala zavihek o vzgoji in privajanju mladička na nov dom.

8. TEDEN
17. 7. 2014

Aja, slike? Res jih ni bilo že nekaj dni. Enostavno sem se vsa posvetila njim, pri igri, spoznavanju novih reči, itd. Lepo jih opazovati. Iz dneva v dan so večji, igrivejši, zanimivejši…
Mladičke čaka v teh dneh pregled vzrejnega referenta ter podroben veterinarski pregled, cepljenje in čipiranje.
Z bodočimi lastniki se dogovarjamo o pripravah na odhod njihovih izbrancev v nov dom. Veseli me, da bodo šli k dobrim, prijaznim in odgovornim lastnikom. To me tolaži, vem pa da nam ne bo lahko, ko bodo naše čudovite kepice odšle. Pogrešali jih bomo.

7.TEDEN
12. 7. 2014

Kako so smešno majhni in ob enem čisto pravi kužki. Pokažejo se prve značajske razlike, saj nekaterim ni do dolgega spanja in se raje odpravijo raziskovat.

Vse delo, ki ni neposredno vezano na naše mladičke, se kopiči in čaka boljših časov. Zato pa postajajo jedilniki za deveterico vse bolj pestri. Moja kuhinja od jutra do večera zgleda kot tista v kakšni boljši restavraciji, kjer se kuha cela vrsta jedi hkrati. Tudi pri nas pripravljamo več menujev: za Floro nekaj bolj hranljivega in večkrat na dan, devet obrokov za mladičke in še meni za nas.

Obroke, ki jih pripravim pojedo v celoti in počistijo skledice do zadnje mrvice. Eni pa res znajo….

Zvečer komaj čakam, da se pridružim svojim na kavču, ampak potem v trenutku zaspim. Premišljam, da nikakor ne bi hotela skrbeti za mladičke drugače, kot to počnem zdaj.

Vsak dan pomeni učenje in igro, igro in učenje. V igralnico dodajam k igračkam razne čudne predmete: poleg velikih žog in drugih igrač še ovire, vedro, prazne plastenke…

6. TEDEN
9. 7. 2014

Mladički so dopolnili 6 tednov in kot lahko vidite se pri nas veliko dogaja. Ker nam malo zmanjkuje časa za opisovanje naših dogodivščin, naj tokrat kar slike povedo kako prima se imamo!

5. TEDNOV IN POL
6. 7. 2014

Naši navihančki uživajo v poletnih dnevih. Najraje so zunaj na zelenici, kjer pokažejo vso svojo energijo in lepoto. Po neumornem tekanju in igranju vsi naenkrat popadajo od utrujenosti, nekateri pod vrtno garnituro, druge zmanjka kar na travi, nekatere najdemo med okrasno travo.

Mladičke navajamo na brikete, da bo bodočim lastnikom lažje pri hranjenju.

Tudi na čistočo so že lepo navajeni. Ko jih spustimo ven, vsi takoj opravijo svojo potrebo, v svojem domovanju pa potrebo opravijo na posebni podlogi. S to podlogo jih je najlažje navaditi na čistočo. Podloga se kasneje pomika proti izhodu in mladički se hitro naučijo svojo potrebo opravljati zunaj.

Med deseto uro zvečer in sedmo uro zjutraj vsi lepo sladko spijo, brez jokanja ali cviljenja.
Skratka-naši mladički so zelo pridni, imamo jih radi, so del našega življenja in vsakdanjika.

 

5. TEDEN
3. 7. 2014

Naši mladički so dopolnili pet tednov. Ne vem kdaj bi lahko rekla, da so bolj srčkani – takrat ko počno vragolije ali ko spijo ali ko jedo, ali ko…. Ah, lepo jih je opazovati- škoda, da ima dan samo 24 ur.

Priznam: v teh tednih, ko so pri nas mladički sem v službi morala opravljati nemoteno svoje delo. Doma pa sem imela veliko manj časa biti mama, žena, gospodinja, … In ni mi/nam žal. Imamo lepe, male navihane kepice. Novo in neponovljivo izkušnjo.

Kljub temu, da jih je devet vsakemu izmed njih poskušam dati toliko, kot jim moram in si tudi sama želim. Vsi so željni pozornosti, dotikov, vsi bi radi bili v naročju.
Verjamem pa, da bodo vsi šli med ljudi, ki bodo imeli dovolj ljubezen samo za njih.
Pri nas se namreč ljubezen in nežnost deli med vseh deset.

29. 6. 2014

Vsak dan je pri nas pestro dogajanje. Mladički neizmerno uživajo ob igri, se skrivajo in lovijo ter radi preizkušajo svoje moči. Vsakič, ko prideš k njim veselo prihitijo k tebi in vsi bi se radi crkljali. Znova in znova nas razveseljujejo ter nam bogatijo in lepšajo dneve s svojo ljubkostjo, navihanostjo in razigranostjo.

Vedno znova jih fotografiramo, a samo 20 % posnetkov je takih, da imamo na koncu celega psička v objektivu, skratka v gibanju jih je težko ujeti.

To pa je nastalo; za tiste, ki hočete videti točno določenega psička ali za tiste, ki bi morebiti radi imeli kakšnega izmed njih.

26. 6. 2014
4. TEDEN

Naši mladički so dopolnili štiri tedne.

Junij. Lep. Zelen. Zelenica nepokošena, ker nam je kar naenkrat “žal” časa, ki bi ga zapravili s kosilnico, ko imamo ogromno dela z opazovanjem teh malih bitij.

Mislim, da je sedaj najlepši čas jih videti. So v najlepši fazi življenja. Tako mehki, tako posrečeni in nerodni, zvedavi in neustrašni, nagajivi…

Na prvi pogled so vsi enaki, potem pa ugotovim, da je vsak tako zelo drugačen od drugih, tako zelo edinstven, kot smo vsa bitja na tej zemlji.
IN TAKO JE PRAV.

21. 6. 2014
3. TEDNE IN POL

Naši mladički so čudež.
Neverjetno, kako hitro rastejo. Res je, kar pravijo, pasji dan je kot mesec življenja pri človeku. Vsak dan prinese nekaj novega, neponovljivega, lepega,…

Hranijo se še zmeraj pri Flori, poskušamo že tudi z dodatki, s kozjim mlekom, grisom, namočenimi briketi.

Prva večerja. Vsi zbrani. Vsi s smrčki v posodah, vsi popacani – a vsi zadovoljni.

Na oglede že prihajajo morebitni lastniki naših psičkov.

Kako vem, da so dobri lastniki?
Enostavno veš. Vidiš, kako gledajo psa, kako se ga dotikajo, kako jim ni bilo težko poklekniti k njim, jih vzeti v naročje, kako so jih gladili, vidiš obrazno mimiko, poslušaš jih in veš. Občutiš.

18. 6. 2014
3. TEDEN

Danes so naši psički dopolnili tri tedne.

Minili so kot en sam srečen dan. Brez vseh težav. Lepo. Neponovljivo. Nežno.                V vsakem trenutku dneva, v vseh naših planih so prisotni oni…

Tako zvedavi so.
Napredujoči iz dneva v dan.

Med seboj se živahno igrajo, crkljajo, se grizejo, med sabo merijo moči. Neverjetno kakšne različne glasove spuščajo. Tudi mlečni zobki jim že poganjajo. Večkrat jim omogočimo, da raziskujejo svet tudi zunaj kotilnice, a najbolj varno se še vedno počutijo pri Flori, ki še vedno lepo skrbi zanje.

18. DAN

V teh dneh so se začele psičkom odpirati oči in pričeli so s poskusom hoje,katera je bolj podobna kobacanju. Noge še jih ne ubogajo kot si oni želijo, vendar so vztrajni in vedno boljši pri svojih prvih korakih. Tudi igrajo se že in se med seboj spoznavajo.

Še vedno se hranijo pri mamici, ki ima še vedno dovolj mleka, nežnosti in časa za vse. Občudujemo jo, kako z lahkoto obvladuje vse to, kot da bi to počela že velikokrat. Ponosni smo na njo.

Zmanjkuje nam časa za življenje in posledično s tem tudi za pisanje.
Vendar, ker psički posegajo v velik del našega življenja in ker je pozabljanje nekaj normalnega se zavedam, da je potrebno stvari zapisati. Da bomo lahko nekoč obujali spomine…

In zakaj bi se radi spominjali teh trenutkov? KER SO ČUDOVITI.

15. DAN

Zunaj je bil prekrasen dan, zato smo psičke za kratek čas prvič odnesli na prosto. Svež zrak je prijal tako mamici kot mladičkom.
Ko so psički pri Flori, je gneča na seskih nepopisna. Če štejem tačke ali repe…nikakor ne najdemo vseh devetih in vendar vemo, da so vsi tam…

Lepo je imeti psičke. Skrbeti zanje.
Gledati, kako se razvijajo in rastejo.
Dejansko napolnijo srce in dušo z neko milino, veseljem, srečo…

 

10.DAN

Naši nadebudneži vidno rastejo. Dobivajo druge odtenke barve. Na začetku so vsi bili črni, razen psičke, ki se je od njih ločila po pisanem vzorcu. Nekateri od njih že dobivajo rjavi odtenek. Ti bodo najbrž takšni lepotci kot naša Flora.

Opazujemo jih. Ure in ure presedimo ob njih in jih občudujemo. Dnevi minevajo brez težav. Lepo. Nežno. Neponovljivo.

Tako hitro gre vse. Kar hudo nam je, ko pomislimo, da bodo nekega dne odšli. Želimo si, da k dobrim ljudem. Prav zato, ker vsak dan dobijo zvrhano skledo ljubezni, pozornosti in nežnosti.

 

6.-9.DAN

Preživeli smo prvi teden. Flora ima še vedno dovolj mleka, vsi so v prvem tednu podvojili svojo težo. Po enem tednu je njihova skupna teža  9065  g.

Ko se najedo, kar popadajo: eni ob mami, eni za njo, nekateri zaspijo kar na seskih… trenutkov nežnosti je dovolj.

 

5. DAN

Flora je še vedno skrbna in nežna mama, vendar si že zna najti nekaj časa samo zase. A takoj, ko zasliši katerega od mladičev, pride nazaj v kotilnico, ter jih nahrani in neguje. Poglejte si jih, kakšni korenjaki so že.

 

3. DAN

Naši nadebudneži lepo pridobivajo na teži, kar se jim lepo vidi na trebuščkih. Flora ima za vse dovolj mleka, zato samo jejo in spijo.

 

2. DAN

Flora se je izkazala kot skrbna in ljubeča mama. Njena nežnost in ljubezen do mladičkov nas je vse čisto prevzela.

 

1. DAN

Tako, pa smo dočakali težko pričakovan dogodek. Flora je 28. maja 2014 (60. dan) skotila 9 prekrasnih mladičkov, 5 samčkov in 4 samičke. Najlažja psička je tehtala 423 g, najtežji pa je bil samček s 541 g. Skupaj tehtajo 4336 g.